Visoko reaktivne kisikove spojine
Radikali in antioksidanti
2 obraza železa v telesu
Kisik in železo
Ravnovesje visoko reaktivnih KISIKOVIH spojin v telesu odloča o zdravju in bolezni. Med KISIKOM in ŽELEZOM je tudi v telesu izjemna privlačnost in reaktivnost.
Hemoglobin >>
1. KORISTNA je pri DIHANJU z vezavo KISIKA na ŽELEZO v krvnem hemoglobinu v pljučnih kapilarah.
Pljučne alveole >>
2. ŠKODLJIVA pa je reakcija KISIKA in prostega ŽELEZA v celicah in krvnem obtoku zaradi sočasne tvorbe visoko reaktivnih KISIKOVIH spojin ali prostih radikalov.
Prosti radikali >>
1. Hidroksilni radikal
Najbolj agresivni
HIDROKSILNI prosti radikali TRENUTNO degenerirajo vsa telesna tkiva v svoji bližini. Tudi DNK s tvorbo genskih mutacij. So tako zelo reaktivni, da obstajajo samo delček sekunde, v tem času že naredijo LOKALNO škodo.
Nastajajo pri ‘Fentonovi’ reakciji prostega ŽELEZA s presežki telesnega vodikovega PEROKSIDA.
Zaradi možnosti ustvarjanja visoko reaktivnih KISIKOVIH spojin v krvnem obtoku raje NE uživamo ŽELEZA v multivitaminskih dodatkih.
V rdeči pesi, oreških, mesu in zelenjavi je bogastvo organsko vezanega ŽELEZA, ki NE izziva telesa s tvorbo reaktivnih kisikovih spojin.
Karnozin je angel varuh >>
Β-alanin je gradnik karnozina >>
Drugi sprožitelji
- HIDROKSILNI prosti radikali nastanejo v telesu tudi pri IONIZIRAJOČEM sevanju iz vesolja, ki ga večino zadrži IONOSFERA. Podobno sevanje nastaja tudi pri jedrskih poskusih.
- Sprožajo pa jih tudi zdravila, organska topila, preveč toplote, dihanje, presnova, toksini, paraziti, ksenobiotiki ali tujki kot je katran, težke kovine, pesticidi, preobremenitve, neaktivnost in stres.
Omega-6 linolna ali ‘LA’ maščoba >>
Kardiolipin in presežki linolne ali ‘LA’ >>
2. Vodikov peroksid
Dvorezen meč
Vodikov PEROKSID stalno nastaja v telesu kot ŠKODLJIV stranski produkt organskih pretvorb.
Minimum vodikovega PEROKSIDA telo tudi potrebuje in ga proizvaja za namen celične SIGNALIZACIJE.
- V imunski obrambi pa je vodikov PEROKSID eden od CITOKINOV ali celičnih toksinov proti mikrobom in tujkom.
- Proizvajajo ga T-limfociti in druge imunske celice v procesu vnetja in obrambe.
Nevarni presežki
S 'Fentonovo' reakcijo lahko telesni presežki vodikovega PEROKSIDA v imunskem neravnovesju nevarno zreagirajo s prisotnim prostim ŽELEZOM v najhujše HIDROKSILNE proste radikale.
Melatonin čisti peroksid in superoksid v dihalnih ‘mitohondrijih >>
3. Superoksidni radikal
Citokin in v presnovi
SUPEROKSID nastaja kot stranski produkt v celičnih dihalnih organelih ali MITOHONDRIJIH. Skupaj z drugimi visoko reaktivnimi KISIKOVIMI prostimi radikali.
- Tudi SUPEROKSID je obenem OBRAMBNI celični strup ali CITOKIN.
- Kot CITOKIN je v presežkih pri IMUNSKEM neravnovesju in ogroža zdrava tkiva.
- Nastaja tudi pri presnovi ADRENALINA ter pri hudih MIŠIČNIH obremenitvah.
- Tudi kadar več kot nekaj minut vdihavamo čist KISIK iz jeklenke.
Presnovni sindrom je predstadij >>
Encim dismutaza
V celičnih dihalnih organelih MITOHONDRIJIH se 95% kisika porabi za izgorevanje hranil v energijo, 5% kisika pa se spremeni v SUPEROKSID.
- Telo ima mehanizem za nevtralizacijo SUPEROKSIDA s pomočjo ENCIMA ‘superoksid dismutaza‘.
- Za nevtralizacijo najhujšega HIDROKSILNEGA prostega radikala pa telo NIMA vgrajene nobene ENCIMSKE zaščite.
Glutation in ergotionein
1. Vse je odvisno od trenutne razpoložljivosti ANTIOKSIDANTOV, predvsem GLUTATIONA kot najmočnejšega telesnega antioksidanta.
Glutation >>
2.ERGOTIONEIN je bolj OBSTOJEN in v minimallnih količinah uskladišščen uskladiščen v telesu za prvo pomoč in ohranitev dolgoživosti.
Ergotionein >>
4. Hidro-peroksilni radikal
Vodikov superoksid
Kadar se SUPEROKSID poveže z atomom vodika, pa nastane HIDRO-PEROKSILNI prosti radikal ali VODIKOV SUPEROKSID.
- Kot obrambni CITOKIN ali celični strup pa SUPEROKSID tvorijo imunske celice kot so FAGOCITI v 2. in 3. stopnji celične imunosti.
- V kroničnih in avto-imunskih vnetjih pa pride do presežkov SUPEROKSIDA, ki neželeno poškoduje tudi zdrava tkiva.
2 vrsti izgorevanja hranil >>
Linolenska in linolna >>
Maščobe na udaru
SUPEROKSID v in HIDRO-PEROKSIL enako kot večina ostalih PROSTIH RADIKALOV najprej skvari MAŠČOBE v celičnih membranah.
Tako poškoduje celično funkcijo sprejemanja hranil in izločanja odpadkov ter celično signalizacijo na osnovi receptorjev na površju celičnih membran.
Zdrave maščobe >>
Nenasičen elektronski oblak >>
5. Glutation
V telesu blokira HIDROKSILNE proste radikale najmočnejši telesni antioksidant GLUTATION, ki nastaja znotraj celic in v JETRIH.
- Vedno je trenutno na voljo, razen kadar njegove rezerve izpraznijo ZDRAVILA in TOKSINI v JETRIH ter nezdrave navade skupaj s premalo SUROVIH živil.
- Telo ustvarja GLUTATION iz surovih BELJAKOVIN v oreških, semenih, skuti, suhem sadju, avokadu, surovi zelenjavi in navadnem jogurtu.
- Potrebujemo žveplovo aminokislino CISTEIN, ki NI toplotno obdelana, tako da ohrani svojo strukturo in se lahko poveže v 3-peptid GLUTATION.
6. Ergotionein
Vse visoko reaktivne KISIKOVE spojine nevtralizirajo tudi CELIČNE ZALOGE stabilnega ERGOTIONEINA.
- Telesne rezerve ERGOTIONEINA napolni 6 mesecev 2-3 krat tedensko porcija ‘ostrigarjev’.
- Ti so najbolj cenovno ugodni in dostopni v vseh veleblagovnicah ter maksimalno bogati z ERGOTIONEINOM.
- V pridelkih pa je ERGOTIONEIN v ‘neorani’ zemlji, ki ne zmoti površinske 2cm plasti mikroorganizmov, ki jo proizvajajo.
7. Antocianini
Odlični so tudi živahni antioksidanti ANTOCIANINI v BOROVNICAH in drugem modro-rdečem sadju in zelenjavi.
- Dragoceni in nenadomestljivi ANTOCIANINI so eksplozivni gverilci, ki so kos tudi najhujšim HIDROKSILNIM prostim radikalom.
- Vendar telo ANTOCIANINOV na žalost NE skladišči, ker so preveč reaktivni, takoj zreagirajo.
- Zelo hitro opravijo svoje naloge in izginejo iz telesa, vse dokler jih spet ne zaužijemo.
8. C-vitamin
Dragoceni so vsi antioksidanti tisočih vrst vključno s C, E in A vitaminom.
- Najhujše HIDROKSILNE proste radikale lahko brez škode ustavijo samo če so trenutno prisotni.
- HIDROKSILNI prosti radikali v delčku sekunde po nastanku že naredijo škodo v telesu.
- C-vitamin je v vsem SADJU in ZELENJAVI, nekaj pa tudi v kuhanem krompirju.
- Vsakih par ur pojemo nekaj surovega, malo KUMINE vseh vrst, koriander, komarček, janež ali sveža vrtna zelišča in poplaknemo z malo vode.
9. E-vitamin
Telesne MAŠČOBE in celične MEMBRANE varuje maščobo-topni E-vitamin, ki ga je največ v SONČNICAH, v telesu pa se reciklira s C-vitaminom in tudi uskladišči za nekaj dni.
- Telesne tekočine kot je KRI, LIMFA, znotraj celic in medceličnino pa varuje vodotopni C-vitamin, ki se na žalost NE skladišči v telesu.
- Pred visoko reaktivnimi KISIKOVIMI spojinami smo varni v kolikor se takoj nevtralizirajo z ANTIOKSIDANTI, še preden naredijo lokalni razdor v tkivih.
- Zato so ANTIOKSIDANTI ‘na zalogo’ še posebej življenjskega pomena, važno pa je tudi redno uživanje raznolikih SUROVIH živil.
10. D-vitamin
D-vitamin blaži prekomerno aktivacijo IMUNSKEGA sistema in s tem presežke nevarnih celičnih strupov ali CITOKINOV.
- Z dovolj D-vitamina v telesu se CITOKINSKA nevihta NE more sprožiti.
- To je lahko primer pri astmi, alergijah, kroničnih vnetjih in okužbah.
- Z dovolj D-vitamina smo varni pred celo množico visoko reaktivnih KISIKOVIH spojin.
11. Živčevje-hormoni
Telo in duha krepimo z GIBANJEM, odprtim prsnim košem in vdihom KISIKA do dna pljuč in VEDRIM pristopom k življenju, malce mu ‘pogledamo skozi prste’.
- Tako na mnoga zdrava leta telo in duh lažje izpolni smisel in namen svojega življenja.
- Da v potovanju skozi individualne izzive postajamo vse bolj celovit ali integriran človek.
- Pri tem pa živimo vse bolj poln potencial, ki nam je položen v zibel kot najvišje razvitemu živemu bitju.
Delite:
